-
1 vocal
['vəukəl]1) (of, or concerning, the voice: vocal music.) vokalen2) ((of a person) talkative; keen to make one's opinions heard by other people: He's always very vocal at meetings.) glasen•- vocally- vocalist
- vocal cords* * *[vóukl]1.adjective ( vocally adverb)izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč; phonetics vokaličen; poetically žuboreč; hrupen, glasen, slišenvocal auscultation medicine osluškovanje govornih šumovto become vocal — izraziti se z besedami;2.noun(redko) linguisticssamoglasnik, vokal
См. также в других словарях:
glásba — e ž (ȃ) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: gojiti, proučevati glasbo; biti dovzeten za glasbo; festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vokálen — lna o prid. (ȃ) 1. lingv. samoglasniški: vokalni sistem jezika / vokalna redukcija 2. nanašajoč se na pevski glas: nastop vokalnega ansambla; vokalni koncert / vokalna glasba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vokál — a m (ȃ) 1. lingv. samoglasnik: dolžina vokalov / ozki, široki vokal 2. muz. vokalna glasba: vokal in instrumental / skladba za vokal in kitaro glas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
modêren — rna o prid., modêrnejši (é ē) 1. nanašajoč se na novejši čas, sodoben: moderni čas; moderni človek se razlikuje od antičnega; moderni filozofi; moderni narodi; moderne noše; moderno bančništvo / moderni jeziki jeziki, ki se (v sedanjosti)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
